...pridruži se nam na Facebook-u
view this page in English language


Kmetujejo zase, za goste in muzej (Slovenske novice)

::: ponedeljek, 8. oktober 2012

Na Ledinski planoti nad Idrijo že okoli tisoč let stoji vas.


Foto: Vane D. Fortič

Pot na Ledinsko planoto v vas Ledine nas iz Ljubljane pripelje prek Žirov ali Idrije in skozi Ledinsko Razpotje, kjer poteka znano razvodje med Idrijco in Poljansko Soro. To je meja voda, kjer se ene stekajo v Jadransko, druge v Črno morje.
Prva omemba vasi Ledine sega v davno leto 1063. Ljudje so se dolga stoletja preživljali z obdelovanjem zemlje, poljedelstvom in živinorejo, kos kruha je idrijski rudnik živega srebra Ledincem rezal pozneje.
Poleg govedoreje sta bili že od srednjega veka v navadi gojenje drobnice, ovac in koz ter izdelovanje sira, s katerim so v starih časih »odrajtovali« del dajatev škofjeloškim zemljiškim gospodom. Tudi gospodar Jakob Jurijovčič – priimek je dal ime ledinski kmetiji Pr' Jureč – je dajatve plačeval v siru, kronisti pa so zapisali, da je sejal ječmen, ajdo in oves, gojil 18 govedi ter osem koz in ovac.
Kmetija je leta 1825 prišla v roke rodbine Bogataj. Bogato izročilo in ljubezen do zemlje danes negujejo Dušan in Tomislava z otroki Andražem, Urško in Matejo.


Pr' Jureč imajo tudi prenočišča, in sicer za sedem oseb. Kdor se ne počuti dobro, mu postrežejo zeliščno žganje racnijevc, komur pa nič ne manjka, lahko za dobro razpoloženje spije certovc iz borovnic, gozdnih jagod ali malin. Etiketo ekološki imajo pridelki, kot so slivova marmelada, rženi kosmiči, pšenična in ržena moka, pšenični in rženi kruh.


Simental v kozolcu
Pred petimi leti so iz hleva, zgrajenega leta 1928, preselili živino v velik kozolec, prirejen za prosto rejo krav dojilj. V zgornji del hleva s starim imenom šupa so postavili etnološko zbirko kmečkega orodja, obrti in rokodelstva. Na ogled so bivanjska oprema, naprave za mlekarstvo, mizarstvo, čevljarstvo, kovaštvo ter vse za obdelavo zemlje, žita, lanu, slame za kritino. 
Bogatajevi so spoznali, da le s kmetijstvom in gozdarstvom družina ne bo preživela, zato so se odločili za kombinacijo ekološke pridelave in turistične kmetije. Dušan poudarja, da svojim gostom ne morejo postreči samo z ekološko pridelano hrano, sami nimajo dovolj izbire, če pa se bodo za tovrstno pridelovanje odločili tudi drugi vaščani, bo lahko ves jedilnik postal ekološki.
Kmetija Pr' Jureč leži na 800 metrih nadmorske višine, njena površina je 43 hektarov. Gojijo od 20 do 30 glav govedi, dojilj simentalske pasme. Letos pravijo, da se bik ni izkazal, in imajo le osem telet za meso in prodajo. Živina se približno pol leta pase na pašnikih do 900 metrov nad morjem, pozimi ima zatočišče v kozolcu. Na kmetiji sta tudi osliček in konj, bolj namenjena radovednim mestnim otrokom kot kmečkemu delu. Hlodovino – predvsem smreka, bukev in javor – prodajo, z biomaso pa ogrevajo kmetijo.

Slabo leto
Na njivi pod kozolcem pridelujejo frugo. Tako po domače pravijo fižolu, pesi in drugi zelenjavi. S sadjem – tepkami, hruškami, moštnicami, kosmači in slivami – je letos križ, zelo malo ga bo. Zaradi mraza čebele niso opraševale, sadno drevje je potolkla toča.
Letošnja žetev na Jurečevi njivi rži in pšenice je bila tretjega in četrtega avgusta. To je bila javna prireditev, na kateri so si obiskovalci, ki jih je bilo nekaj sto, ogledati žanjice, vožnjo snopov z vozom in spravilo v štante. Kdor je želel, je lahko pomagal pri opravilih. Po delu je sledilo druženje z žanjicami, ki so povedale marsikaj zanimivega in šaljivega iz tradicije svojega dela.
Prebivalce Ledin se je v preteklih stoletjih zaradi različnih zgodb, povezanih s kruhom, prijelo ime Hlebčari. Pr' Jureč že 15 let izvajajo program zemlja–pšenica–kruh – v prvem delu gostje spoznajo, kako so včasih orali, sejali in s srpom poželi žito, v drugem na šupi omlatijo žito, zvejejo in zmeljejo v moko, v tretjem pa zakurijo peč in spečejo kruh. Na Ledinski planoti so edini, ki še sejejo rž in pšenico na polju s površino okoli 15 arov. Sejejo ajdo, oves, proso, ječmen, koruzo, v majhnih količinah tudi lan za potrebe programov, ki jih izvajajo v muzejski zbirki.

Vane D. Fortič


Eksplozija kulturnega spomina (Primorske novice)

::: sreda, 3. oktober 2012

Na turistično etnološki kmetiji Pr'Jureč so v soboto zaokrožili niz približno 70 prireditev, ki so v občini Idrija minuli teden obogatile dneve evropske kulturne dediščine. Izkušnjo dediščine, ki je oživela z več kot 50 organizacijami, večinoma ljubiteljskimi društvi, je Pr'Jureč mogoče podoživeti vsak dan.


Foto: SAŠA DRAGOŠ

Izkušnje kmečkih dedov
Od nekdaj se je Pr'Jureč trdo delalo, a tudi zapelo, zaigralo in zaplesalo, ko je bilo delo opravljeno in je bila letina dobra. Sedanji gospodar Dušan Bogataj ne zaostaja za dolgim nizom gospodarjev, ki ga začenja Jurij, po kateri so v 16. stoletju kmetijo poimenovali.
Ker je kmetijo vseskozi gradil na spoštovanju prednikov in je od malega "brskal" po njihovih izkušnjah in zapuščinah, je v "šupi" zbral zavidanja vredno zbirko strojev, orodij in naprav in jih s časom, vse obnovljene in delujoče, odprl kot eno najimenitnejših etnoloških zbirk pri nas. Seveda ne kar tako samo za ogled, pač pa v izkušnjo vsem, ki jim je mar, kako so njega dni, v različnih obdobjih z različnimi opravili, napravami in stroji, pregarali pot od zrnja do kruha, od lanu do niti, lesa do vsemogočih izdelkov. In še in še izkušenj - od mlekarstva, kolarstva, kovaštva, čevljarstva do nekdanje bivanjske kulture, razkriva zbirka.
Obiskovalci sodelujejo pri vseh opravilih. Pri setvi, žetvi, mlačvi, mletju, peki ..., ki je kot pot od zrnja do kruha osrednja od oživljenih zgodb. Sodelujejo kakopak tudi pri vseh običajih, ki sodijo zraven.
Bogatajevim pomagajo vaščani. Pojejo, tu in tam dele zgodb odigrajo, se prelevijo v pripovedovalce in razlagalce zgodovine in običajev... Skupaj stari in mladi, da bo izkušnja še dolgo živela.

Ljubezen, kultura in zrno soli
V etnološki zbirki z vsemi vlogami najraje opravi vsestranski gospodar sam. Tako je bilo tudi v soboto, ko so prav Pr'Jureč zaokrožali idrijsko eksplozijo kulturnega spomina.
Ob našem obisku je ravno poprijel za harmoniko in pospremil skupino obiskovalcev v zbirko. Hip za tem je vrtel cep, mlatil žito, rezal slamo in nato pripovedoval in razlagal, kako so njega dni ...
Dediščino spoštuje in uživa v znanju. Etnologija je zanj čista ljubezen, v katero je povedel vso družino, kultura pa tiso zrno soli, ki lajša in mehča trd kmetijski vsakdan. "Samo s kmetovanjem bi naša kmetija na tej skopi zemlji težko živela. Sedaj, dvajset let po preusmeritvi v turizem in etnologijo, vem, kako prav smo se odločili," je povedal z nasmehom.
Šupo so že napolnili tisti, ki jih je zanimalo, kaj jim bo dr. Alojzij Demšar povedal o nekdanjem življenju na ledinski planoti. Z moškim zborom Alpina Žiri je zapel tudi gospodar, lepote planote pa so s pesmijo pričarali tudi domači šolarji. Večer in dneve dediščine je zadovoljen sklenil župan Bojan Sever. Gospodar Dušan Bogataj pa je, vsaj tako zadovoljen, že razmišljal, kako učinkoviteje povezati globalno idrijsko živosrebrno dediščino s podeželsko ...

SAŠA DRAGOŠ