Predzadnji dan v v letu 2014 (30. decembra), smo v živo predstavili zgodbo o "šuštarju" - čevljarju, za otroška zbora Ledine in Spodnja Idrija. V eno urnem nočnem pohodu v soju bakelj, smo prišli do šuštarjeve luknje. Šuštar se je nam celo pokazal in delal čevlje.

V sklopu vseslovenskih prireditev (dnevi evropske kulturne dediščine-DEKD) je v četrtek dne 02. oktobra. 2014 potekala mlačev letošnje rži na Jurečevi šupi.
Dan prej se je snopje, ki se je sušilo v Jurečevem kozolcu od žetve v začetku avgusta, naložilo na voz in odpeljalo na šupo. Veliko je bilo priprav za normalno delovanje starih mlatilnic in priprav, ki so jih uporabljali v 19 in 20. stoletju. Kljub starosti so stroji lepo delovali. Najprej mlatilnica na nepopolno čiščenje, ki jo je poganjal že elektromotor. Ženske so odvezovale pasove in snopje dajale na mizo mlatilnice. Gospodar je dajal snopje v mlatilnico. Veliko dela je bilo z nakladanjem slame na voz in pripravo zrnja za čiščenje (vetje). Zelo zanimiva je pa bila mlačev z mlatilnico, ki jo je poganjal bencinski motor (KOLORNI) iz tridesetega leta prejšnjega stoletja. Da ta motor še normalno deluje je zaslužen tudi Silvo Čemažar iz Novakov-dobitnik občinskega priznanja občine Cerkno za ohranjanje dediščine in je bil pri mlačvi tudi prisoten. Prikazala se je tudi najstarejša mlačev z cepi, nato mlačev z mlatilnico na ročni pogon in mlatilnico na železni(gepelj), z pomočjo vprežne živine.

Po napornem delu, kjer je veliko prahu, je gospodinja Tomislava za mlatiče in bolj redke obiskovalce pripravila okusno malico. Zapela je tudi diatonična harmonika.

Turistična kmetija Pr' Jureč je v sklopu Muzejske zbirke Jurečeva šupa izpeljala tematska dneva na temo KOŠNJA in SPRAVILO SENA NA TRADICIONALNI NAČIN.

V sredo, 31. julija so se ob 5. zjutraj Pr' Jureč v Ledinah zbrali kosci in tudi grabljice iz ledinske planote, Žirov, Spodnje Idrije in Male Ligojne pri Vrhniki. S kosami in grabljami so šli peš na 20 minut oddaljeno Brdarjevo snežet. V lepem poletnem jutru se je trava lepo rezala in ob osmi uri zjutraj je bila košnja končana. Med delom je bilo tudi veliko vriskanja in petja, posebno še ko se je furman Milan More iz Sovodnja pripeljal s konji in vozom (fruštek). Gospodinja Tomislava je pripravila ožejnene žgance z zeljem. Razposajena druščina se je z vozom na poti domov ustavila še pri Gostiševi Mariji, ki nas je pogostila. V Ledinah se pa kar nismo mogli raziti ob petju in spremljavi harmonike.
Naslednji dan pozno popoldan so se zbrale grabljice iz ledinske planote in obračale ter valile seno v dolino.

V soboto ob 5. uri popoldan pa so na Brdarjevi snežet furmana Milana s konji in lojtrnikom že čakale grabljice in možje, ki so naložili zadnji voz prve košnje (BABO) in ga povezali z žrdjo. Po prihodu na kmetijo jih je gospodar povabil na zasluženi LIKOF. Ob spremljavi fantovskega petja sta Stana in Darko uprizorila šaljiivo igro, ki je prikazala probleme starih kmečkih gospodarjev kmetije, kateri težko sprejemajo ogromne razlike v načinu kmetovanja današnje mlade generacije. Nato je Janko Samsa (izdelovalec miniatur naše etnološke preteklosti) predstavil razvoj kolesa in vozov skozi zgodovino. Doma je iz Žirij pri Sežani in avtor knjige VOZOVI IN POTI. Izdelal je okrog 120 miniatur originalov vozov na slovenskem, v merilu ena proti sedem, in iztrgal času pozabe ta pomemben del zgodovine. Nato je sledila postrežba kmečke hrane in pijače, kot se za likof spodobi, seveda v spremljavi harmonike in petja - pa tudi zaplesalo se je.